Disleksija je v Mednarodni klasifikaciji bolezni MKB-10 opredeljena v 18 poglavju, pod simptomi, znaki in abnormalnimi kliničnimi in laboratorijskimi ugotovitvami, ki niso opredeljeni drugje. Poleg oznake bolezen je za disleksijo v rabi tudi opredelitev motnja, pri čemer si raziskovalci in avtorji v nobenem primeru niso enotni glede simptomov in kriterijev diagnosticiranja. Splošno prepričanje disleksijo povezuje s težavami branja, pogosto je povezana tudi s težavami pisanja in učenja ali širše s težavami v večini zaznavnih procesih.
Ena zanimivejših teorij o vzroku disleksije je predpostavka o večji aktivnosti desne možganske polovice pri dislektikih. Dislektiki naj bi skladno s tem logične probleme reševali in organizirali na divergentni namesto na konvergentni način, kar jim povzroča težave pri vseh sistemskih operacijah. Med slednje poleg branja uvrščamo tudi druge sistemske simbolne organizacije, torej govor, vzpostavljanje razmerij levo : desno, gor : dol, včeraj : jutri, računanje ipd. Pri vseh teh procesih naj bi se torej pri disleksiji kazali določena odstopanja oziroma določene specifične težave.
Pri teoriji o večji aktivnosti desne možganske poloble je pri tem smiselno upoštevati naravno normalno porazdelitev, po kateri je v populaciji predvidevati isto število posameznikov z močnejšo desno možgansko poloblo kot število posameznikov z močnejši levo možgansko poloblo. Če tako določen delež populacije diagnosticiramo kot dislektičnega bi na nasprotni strani krivulje lahko diagnosticirali isti delež populacije, ki jim bodo težave povzročali divergentni kognitivni procesi. Izraženosti le ene strani problematike je pri tem najverjetneje posledica usmerjenosti smernic trenutnega izobraževalnega sistema, ki veliko težo polaga na v osnovi konvergentna področja kot sta jezik in matematika.
Disleksija je tako zgolj poimenovanje enega od dveh možnih skrajnosti človekovega kognitivnega delovanja. V nobenem primeru tako meja med disleksijo in normalnim delovanjem ni naravno privzeta, temveč jo ne glede na izbiro definicije postavljamo umetno. Določena odstopanja pri učenju branja in motnje v procesu branja lahko najdemo skoraj pri vsakem posamezniku, pri čemer so mnoge težave in napake preprosto posledica drugih dejavnikov. Težave z branjem oziroma disleksijo v kateri koli drugi definiciji lahko tako odpravljamo in tako posledice bolj ali manj reduciramo.


